Ya go diteng tse dikgolo
Mareo otlhe

Go diega go duela

Tlhaloso

Go diega go duela ke tuelo nngwe le nngwe e e diegileng mo kadimong. Ithute gore malatsi a a fetileng morago ga letsatsi la tuelo a balwa jang, ditsela tse dikgolo tsa go lekanya, le goreng di naya dikarabo tse di farologaneng.

Go diega ga duelelo ke seemo sa kadimo e e nang le tuelo e e rulagantsweng e e iseng e dirwe ka nako ya yone ya go duelela. Go simolola letsatsi morago ga karolo ya duelelo e e paletsweng mme go tswelela go fitlha dikoloto tse di saletseng di duelwa, kadimo e rulaganngwa sesha, kana e phimolwa.

Go farologana le go palelwa ke go duelela, go diega ga duelelo ke selo se se tswelelang, e seng seelo se le sengwe. Kadimo e e diehileng ka letsatsi le le lengwe le e e diehileng ka malatsi a makgolo a mabedi ka bobedi di diega go duelela; di na le dikotsi tse di farologaneng gotlhelele. Ke ka moo go diega ga duelelo go lekanyediwang ka mehla ka go lebelela lobaka lwa go diega, e seng fela ka letshwao le le lengwe la ee/nnyaa.

Go diega ga duelelo ke letshwao la ntlha la dipalo le monei wa kadimo a nang le lone. Dilekanyo tsotlhe tsa mokitlane tse di tlang morago — go palelwa ke go duelela, tlhopho ya kadimo e e sa direng, go rulaganngwa ga tahlegelo e e lebeletsweng ya mokitlane, go phimola — ke matswela a go diega ga duelelo go go sa rarabololwang.

Kafa Go Balwang Malatsi a a Fetileng a Duelelo ka Gone

Malatsi a a fetileng a duelelo (DPD) ke palo ya malatsi a a fetileng morago ga karolo ya duelelo ya konteraka e e bogologolo e e iseng e duelwe e e neng e tshwanetse go duelelwa.

Ke ntlha e gantsi e dirwang phoso. DPD ga e lekanyediwe go tswa mo tuelong ya bosheng e e paletsweng, e bile ga e simololwe gape ke tuelo e e sa kgoneng go ntsha molato wa bogologolo. Moadimi yo o duelang sengwe kgwedi le kgwedi mme a sa kgone go duelela tse di saletseng o na le DPD e e ntseng e oketsega, e seng e e nnang kwa tlase ka bosakhutleng.

DPD = Letsatsi la pegelo − Letsatsi la go duelela la karolo ya duelelo e e bogologolo e e iseng e duelwe

Kwa Palo e Raraanang Gone

Kabo ya duelelo. Fa tuelo e e sa felelang e goroga, tatelano ya kabo e swetsa gore e ntsha karolo efe ya duelelo — mme ka moo DPD e nna efe.

Sekai. Dikarolo tsa duelelo di tshwanetse go duelelwa ka la 5 Ferikgong, ka la 5 Tlhakole le ka la 5 Mopitlo. Moadimi ga a duele sepe ka Ferikgong, o duelela karolo e le nngwe ya duelelo ka Tlhakole, mme ga a duele sepe ka Mopitlo. Ka la 31 Mopitlo:

  • Molato wa bogologolo pele: Karolo ya duelelo e e iseng e duelwe e e bogologolo ke ya 5 Tlhakole → DPD ka la 31 Mopitlo ke malatsi a le 54
  • Go dirisitswe mo karolong ya jaanong: Karolo ya duelelo e e iseng e duelwe e e bogologolo ke ya 5 Ferikgong → DPD ka la 31 Mopitlo ke malatsi a le 85

Madi a a tshwanang, moadimi a le mongwe, pharologanyo ya malatsi a le 31 mo go diega go go begilweng mme gongwe e ka nna setlhopha se se farologaneng sa go diega. Mogopolo wa kabo ya madi o tshwanetse go tlhalosiwa mo pholisi, o thonngwe ka mokgwa o o tshwanang mo tsamaisong, mme o tlhaloganngwe pele ga palo nngwe le nngwe ya DPD e ranolwa.

Sebopego sa tatelano ya go abela madi. Fa tatelano ya go abela madi e ntsha dikotlhao le ditefiso pele ga sekoloto sa ntlha le tswala, tuelo e ka fetswa ka botlalo ke ditefiso fa karolo ya tuelo ka yone e sa ntse e sa duelelwa — jalo madi a amogelwa mme DPD ga e tsamaye.

Dinako tsa tshwarelo. Tshwarelo ya konteraka pele ga tuelo e tsewa e le e e diegileng. Pholisi e tshwanetse go bolela gore a DPD e balwa go tswa ka letlha la go duelelwa kgotsa go tswa kwa bokhutlong jwa nako ya tshwarelo, mme e dirisiwe ka tsela e e tshwanang.

Melelwane ya botlhokwa. Mafaratlhatlha a le mantsi a batla gore dikoloto tse di saletseng morago di fete molelwane o o feletseng kgotsa o o amanang le seemo pele ga nako ya DPD e simolola, go thibela ditlhaelo tse dinnye go tlhola go diega.

Malatsi a a seng a kgwebo. Gore a malatsi a go duelela a a welang ka mafelo a beke kgotsa ka malatsi a boikhutso a sutisediwa go ya pele, le gore DPD e bala malatsi a almanaka kgotsa a kgwebo.

Go diega ga konteraka kgatlhanong le ga bosheng

Ditsela tse pedi tse di farologaneng thata tsa go tlhalosa go diega:

Go diega ga konteraka go lekanngwa go ya ka lenaneo la ntlha la go duelela — gore moadimi o saletse morago go le kae mo konterakeng. Seno ke motheo o o tlwaelegileng wa go bega ka molao, go ipeela madi kwa thoko le go lekanya kotsi ya mokitlane.

Go diega ga bosheng go lekanya malatsi go tswa fa tuelo ya bofelo ya selekanyo sengwe le sengwe e amogetsweng, go sa kgathalesege gore e ne e akaretsa karolo yotlhe ya tuelo.

Go diega ga bosheng go lebega go le bonolo mme ka dinako tse dingwe go dirisiwa mo tsamaisong go lekanya go tsaya karolo ga moadimi — moadimi yo o duelang sengwe o na le sebaka se segolo sa go fola go feta yo o didimaletseng. Mme go nyenyefatsa kotsi ka mokgwa o o rulaganeng: moadimi yo o duelang karolwana ya kgato nngwe le nngwe o bontsha go diega ga bosheng go le gaufi le lefela fa a ntse a salla morago ka botsitso mo motheong wa konteraka.

Dirisa go diega ga konteraka mo mererong yotlhe ya kotsi, go ipeela madi kwa thoko le go bega. Go diega ga bosheng ke sedirisiwa sa go tlhaola sa go kokoanya madi, e seng selekanyo sa mokitlane.

Ditlhopha tsa Go diega le Tshekatsheko ya Bogologolo jwa Dikoloto

Diakhaonto tse di diegileng di kgaogantswe ka ditlhopha go ya ka DPD, go bopa tshekatsheko ya bogologolo jwa dikoloto:

  • Malatsi a 1–30 (Pele / Bucket 1): Dikgopotso tsa otomatiki, kgolagano ya ntlha
  • Malatsi a 31–60 (Bucket 2): Kgolagano e e tseneletseng, go latelwa kwa lefelong
  • Malatsi a 61–90 (Bucket 3): Tlhatloso ya semmuso, puisano ya tharabololo ya sekoloto
  • 91–180 days (Non-performing): Structured resolution, restructuring or enforcement
  • 180+ days (Late / recovery): Legal, agency, write-off consideration

The aging distribution is more informative than any single delinquency figure. Two portfolios can share an identical overall delinquency rate while one is concentrated in the 1–30 bucket and the other in 90+ — the first is a collections timing issue, the second is a credit quality problem.

Roll rates — the proportion of balances moving from one bucket to the next in the following period — are the forward-looking read on the aging table, and the earliest reliable indicator of where a portfolio is heading.

How Delinquency Is Measured

Several distinct ratios all get called "the delinquency rate," and they give very different answers on identical data.

Worked example

A portfolio of 4,000 loans totalling 10,000,000. Of these, 340 loans have at least one payment overdue. Their combined outstanding balance is 1,200,000, and the actually overdue instalments within that total 220,000.

  • Arrears rate: Overdue amounts / Gross loan portfolio = 220,000 / 10,000,000 = 2.2%
  • Portfolio at risk (PAR>0): Full outstanding balance of delinquent loans / GLP = 1,200,000 / 10,000,000 = 12.0%
  • Delinquency rate by count: Delinquent loans / Total loans = 340 / 4,000 = 8.5%

Three defensible figures spanning 2.2% to 12.0%, describing the same book.

The arrears rate is the misleading one. It counts only the instalments actually overdue and ignores the rest of the balance on those loans — as though the remaining principal on a defaulting borrower's loan were unaffected. It systematically understates exposure and should not be used as a headline credit quality measure.

PAR is the standard convention in microfinance and small-loan lending precisely because it counts the full outstanding balance of any loan with arrears. Always confirm which basis a quoted figure uses.

Count-based measures are useful operationally — they indicate workload — but they weight a small loan and a large one equally, so they are not a risk measure.

What Causes Delinquency

Separating the causes is the most useful diagnostic available, because the correct response differs entirely for each.

  • Go palelwa ke go duela — bokgoni: Go latlhegelwa ke letseno ka tshoganyetso, go palelwa ke kgwebo, bolwetse, phokotsego ya setlha, go kolota go feta tekano mo go baadisi ba le bantsi. Karabo: sekaseka gore a go kgonagala, go rulaganya sešwa fa go na le bokgoni jwa mmatota jwa go duela thulaganyo e e fetotsweng.
  • Go gana go duela — boikemisetso: Bokgoni bo teng. Gantsi go na le ngangisano ka ditefiso, go sa kgotsofale ka moadisi, go akanya gore ba bangwe ga ba duele, kana go lekanya gore ditlamorago di nnye. Karabo: go oketsa kgato le ditlamorago.
  • Go palelwa ga tsamaiso: Mokoloti o ne a ikemiseditse go duela mme sengwe se sa tsamaya sentle — taelo ya go ntsha madi e e paletsweng, go tlhaela ga madi mo akhaontong fa go lekiwa go ntsha madi, tuelo e e dirilweng mo akhaontong e e fosagetseng, moemedi a sa teng, phuthego ya setlhopha e fositswe, tuelo e amogetswe mme ya dirisiwa mo go sa siamang. Karabo: baakanya tsamaiso.

Setlhopha sa boraro ka metlha se segolo go feta se ditheo di se solofetsang, gape ke sone se se ka rarabololwang ka tlhwatlhwa e e kwa tlase. Karolo e e bonalang ya "go diega go duela" mo dipotefolio tse di kokoang ka dijithale ke go palelwa ke ditaelo le nako go na le maitsholo a mokoloti, mme go e tsaya jaaka kotsi ya mokitlane go senya maiteko a go kokoanya dikoloto le go senya dikamano le bakoloti ba ba sa dirang phoso.

Goreng Go Diega go Duela go le Botlhokwa

  • Ke sesupo se se kwa pele. Go diega go duela go bonala dibeke pele ga go palelwa ke go duela, dikgwedi pele ga go tlhophiwa jaaka e e sa direng sentle, le lobaka lo loleele pele ga go phimolwa. Ke yone fela seelo sa mokitlane se se arabelang ka bonako jo bo lekaneng gore go tsaya kgato.
  • Tshono ya go fola e a fokotsega fa nako e ntse e tsamaya. Diakhaonto tsa magato a ntlha di fola ka dipalo tse di kwa godimo thata le ka tlhwatlhwa e e kwa tlase thata ka akhaonto go feta tse di setseng di le bogologolo. Ikonomi e ema nokeng thata gore go tsereganngwe mo malatsing a ntlha a le masome a mararo.
  • E tlhotlheletsa go dirwa ga ditshiamelo. Ka fa tlase ga IFRS 9, go diega ka malatsi a le 30 go tla ka kakanyo e e ka ganediwang ya koketsego e kgolo ya kotsi ya mokitlana, go sutisa se se mo kotsing go ya go legato la 2 mme go emisetsa tshiamelo ya dikgwedi tse 12 ka ya botshelo jotlhe.
  • E ja madi ka tlhamalalo. Maiteko a go kokoanya dikoloto, nako ya badiri, diketelo tsa kwa mafelong le kgolagano ya tsamaiso tsotlhe di gola go ya ka palo ya dikoloto tse di diegang.
  • E supa mathata a a kwa tshimologong. Go gola ga go diega mo magatong a ntlha mo ditlhopha tsa bosheng tsa dikoloto ke sesupo sa tshekatsheko ya kopo, e seng sa go kokoanya dikoloto.

Maraba a a Tlwaelegileng

  • Go lekanya DPD go tswa mo tuelong e e sa siamang — go tswa mo go foseng ga bosheng go na le mo go sa duelelwang ga bogologolo. Seno se fokotsa bogolo jwa go diega, ka dinako tse dingwe thata.
  • Go tlhokomolola ditlamorago tsa kabo ya dituelo. Jaaka go bontshitswe fa godimo, tatellano ya go abela dituelo e laola DPD. Ditsamaiso tse pedi tse di nang le mokgwa o o farologaneng wa kabo di tla bega go diega go go farologaneng mo metsamaong e e tshwanang ya madi.
  • Go bitsa seelo sa dikoloto tse di saletseng morago e le seelo sa go diega. Seno se nyenyefatsa go nna mo kotsing ka makgetlo a le mmalwa fa se bapisiwa le PAR.
  • Go simolola sesha nako ya go diega fa go dirwa peakanyo. Go beakanya nako ya dituelo go busetsa tshupanako ya DPD kwa morago, ka jalo potefolio e ka nna e sena go diega ntle le gore maemo a mong wa mokitlana a tokafale. Boleng jwa dikoloto tse di beakantsweng bo tshwanetse go begwa mmogo le go diega gore palo nngwe le nngwe e nne le bokao.
  • Go tlhakanya ditlhagiswa. Dikoloto tsa setlhopha tse di duelelwang beke le beke le dikoloto tsa motho a le mong tsa kgwedi le kgwedi di na le diprofile tsa go diega tse di farologaneng ka popego mme ga di a tshwanela go dirisa tafole e le nngwe ya magato a go diega.
  • Go tlhokomolola go fetoga ga dipaka. Dipaka tsa temothuo, dipaka tsa dituelo tsa sekolo le dipaka tsa meletlo di baka ditlhorwa tsa go diega tse di ka lebelelwang. Go bapisa kgwedi le kgwedi ntle le motheo wa setlha go tlhagisa dialamo tse di seng tsa nnete mo dintlheng ka bobedi; bapisa le paka e e tshwanang ya ngwaga o o fetileng.
  • Go tshwara palo e e kopantsweng jaaka e e ka dirisiwang go tsewa kgato. Go diega ga potefolio ka kakaretso go go bolelela gore bothata bo teng. Ke fela kgaoganyo — ka setlhopha sa nako ya go adima, lekala, motlhankedi, tlhagiso, lefapha le modikologo wa mokitlana — ke gone go go bolelelang gore bothata bo kae.